Roj. 12.7.1980
Nebesno znamenje: Rak, po kitajskem Opica
Profesor geografije in Univ.dipl. politolog – obramboslovec zaposlen v MORS
Prve korake karateja je začel v TVD Partizanu Sevnica leta 1989, je član Karate kluba Hypo Sevnica, njegove tekmovalne discipline pa so kate posamezno in ekipno, borbe v članski kategoriji – 75 kg in absolutno. V svoji vitrini ima že več kot 240 medalj, od tega kar 141 zlatih, je večkratni državni prvak v katah in borbah ter nosilec številnih medalj z mednarodnih tekmovanj (MT, GP, EP, SP), je mojster Shotokan Karateja 2. DAN. Je kategoriziran športnik OKS – državni razred, poleg karateja pa trenira še kickboxing in krav maga, je inštruktor karateja in trener kickboxinga C.
Njegovi hobiji so borilni in drugi športi ter vinogradništvo.
Športni vzornik mu je Lance Armstrong.
Ukvarja se še z drugimi športi, in sicer z gorskim kolesarjenjem, bordanjem in streljanjem.
Najljubši film mu je Brave Heart, najljubša glasba pa rock.
Želje in cilji: uspešna kariera in pet otrok.
Obožuje dobro hrano in dobro vino (tudi pivo, posebno po napornem treningu).

Marko Stopar je prijeten mladenič. S karatejem se je začel ukvarjati pri svojih 9 letih. Navdušil ga je prijatelj Mirt Aleš, ki je takrat že treniral. Marko je človek, na katerega se lahko vedno zaneseš in veš, da ti bo z veseljem priskočil na pomoč. Znan je po vztrajnosti in močni želji po doseganju vrhunskih rezultatov v karateju, ki mu jih ne primanjkuje. Pohvali se lahko z medaljami iz državnih, evropskih in svetovnih prvenstev. Odličen je tako v katah kot v borbah. Najbolj pa je ponosen na 7. mesto v katah iz Evropskega kadetskega WKF prvenstva v Atenah. Njegova velika vrlina pa je tudi skromnost, kar je v današnjem času spoštovanja vredno. Pravi, da so se mu v srce najbolj zasidrale tiste tekme iz bolj oddaljenih krajev. Od vseh pa še najbolj tista v Južni Afriki in v Braziliji. Marko je vsestranski športnik, v prostem času se ukvarja z nogometom, tenisom, pozimi tudi z bordanjem. V prihodnosti si želi še kakšne medalje iz kakšne večje tekme in pa čim daljše ukvarjanje z borilnimi veščinami.